Danes sem jezna. Presneti bonton! So tudi vas učili, da se je treba lepo vesti? Pri nas v pisarni zelo cenimo bonton, ampak čutimo, da včasih med nami in naročnikom zaradi njega nastane prepad. Arhitekt se sprašuje kako daleč lahko gre, naročnik se sprašuje kako odkrit je lahko…

Pa začnimo tam, kjer pravijo, da je najbolje začeti. Na začetku. Vsakdo pride do točke, ko si mora urediti dom, pa naj gre za ureditev prvega gnezdeca, za prenovo obstoječega domovanja ali pa za novogradnjo. Nekateri se tega lotijo sami, drugi se odločijo za pomoč strokovnjaka.

 

Ko se odločite za sodelovanje z arhitektom, ni vaša domača naloga, da pridete k arhitektu z izrisanimi tlorisi in idejami, kako bi prostor oblikovali, kakšne omare bi imeli in kakšne barve naj bi bile stene. Vaša domača naloga je, da sami pri sebi ugotovite, kaj pričakujete od novega domovanja in kaj pričakujete od sodelovanja z arhitektom. V procesu projektiranja vas seveda poskušamo kar najbolje spoznati, kar je nujno, če želimo za vas pripraviti projekt “kot se šika”. Zanima nas kdo ste, kako živite, kako bi radi živeli, kje se preoblačite, ali imate velikokrat obiske, kaj radi počnete in česa ne prenesete, ali imate natrpan vsakdan in ja, tudi to, ali na stranišču berete časopis. Vaša odgovornost je, da svoja spoznanja, svoje strahove in skrbi pa tudi svoja hrepenenja razgalite arhitektu. To je nujno, če želimo doseči vrhunske rezultate.

Seveda niso vsi pripravljeni deliti intimnih podatkov z arhitektom. Včasih ne moremo prodreti skozi lupino, ki si jo naročnik nadene, in takrat tudi rezultati niso taki kot bi si želeli. Seveda smo arhitekti mojstri pri oblikovanju prostora. Vedno se najde kakšna primerna rešitev in vedno je rezultat lahko dober. Toda ali je ta dober rezultat tudi tisto najboljše za vas? Prostor namreč ni samo lep ali pa samo funkcionalen. Prostor vam oblikuje način življenja. Oblikuje vaše navade pri kuhanju, pospravljanju, preživljanju prostega časa… Lahko vam olajša vsakdan ali pa iz vas naredi sužnja v smislu čiščenja in vzdrževanja. Lahko se v njem počutite izvrstno ali pa kot da živite v tujem domu. Zato je vaša odgovornost, da ste v procesu sodelovanja z arhitektom iskreni, odprti, odločni, pa tudi prilagodljivi in realni.

Naj vam ne bo nerodno. To da v začetni fazi prikimavate in v naslednji odkimavate je najslabše, kar se lahko zgodi. Če vam kaj ni jasno ali v kakšno rešitev niste prepričani, se morate o tem pogovoriti z arhitektom. Vam nekaj ni prav nič všeč? Povejte na glas! “To mi sploh ni všeč!” je bolje kot “V redu je.”. Hočemo vedeti, ko vam je nekaj zelo všeč in ko vam nekaj sploh ni všeč. Primerna povratna informacija je nujna.

“V spominu imam gospo s katero sva se sicer dobro razumeli, a se mi ni želela odpreti. Na vse pretege sem se trudila izvedeti, kaj ji je všeč in kaj ne, pa je vsakemu predlogu le prikimavala in govorila, da je v redu. Verjetno je hotela biti vljudna. Šele ko je bilo konec projekta, mi je povedala, kaj ji ni všeč, a žal prepozno. Z rezultatom seveda ni bila v celoti zadovoljna, jaz pa tudi ne, ker sem zadovoljna le takrat, ko je naročnik zares zadovoljen.”

“Na drugi strani se spomnim para, ki mi je že ob prvem srečanju povedal kaj nujno potrebujejo, česa ne prenesejo, kaj jih teži/obremenjuje pri njihovem vsakdanjem življenju. In že takoj se mi je v mislih oblikovala rešitev, nad katero sta bila tudi onadva v hipu navdušena. Zanimivo je tudi, da sta se popolnoma prepustila. Nista se ukvarjala z iskanjem pohištva ali boljših rešitev kot sem jih predlagala. Odločila sta se, da mi bosta zaupala. In ker sta se mi odprla, je bila tudi rešitev kot na dlani.”

 

Po drugi strani arhitekti pri naših naročnikih zelo cenimo pripravljenost na drugačne rešitve. Vsak ki pride k arhitektu, je poprej že razmišljal o tem, katero steno bi podrl, kje bi stal hladilnik ipd. In nekateri niso pripravljeni videti čez rob svojih idej. Če boste odprti za arhitektove ideje, se lahko zgodi, da boste prijetno presenečeni. Za arhitekta je tako zelo pomembno, da projekt vodi od začetka, še preden se sami lotite podiranja sten in menjave oken. Kaj boste namreč storili, ko vas bo arhitekt pripeljal do ugotovitve, da bi vašemu načinu življenja bolj ustrezalo, da tiste stene ne bi podrli?

Za dober končni rezultat torej ni potreben le dober arhitekt, ključno je sodelovanje med arhitektom in naročnikom. Če boste pripravljeni arhitektu razgaliti svoje (tudi tiste malo bolj nenavadne) navade, bo mogoče razviti tisto “nekaj več”, tisto piko na i, ki običajno arhitekturo razlikuje od vrhunske.